Thursday, 23 March 2017

Fosilna zvijača

Največji energetski objekt, ki se bo v prihodnjih letih gradil v Sloveniji, je spet termoelektrarna na fosilni vir – vsaj 120 milijonska naložba za novo plinsko termoelektrarno-toplarno Ljubljana. Kaj je s tem narobe?

1. Termoelektrarno bodo v celoti zgradili z državno subvencijo. To pomeni, da v času državne in globalne zaveze, da bomo storili vse za nadomestitev fosilnih virov energije, v tem primeru z javnim denarjem aktivno podpiramo nov vir toplogrednih izpustov iz fosilnih virov.


2. Vir državne subvencije bo sklad, v katerem se nabirajo sredstva za razvoj obnovljivih virov energije. Zvijača je mogoča, ker se sklad imenuje "Shema za razvoj obnovljivih virov energije in soproizvodnjo toplote in električne energije [SPTE]" Pod SPTE je seveda skrita legitimacija za subvencijo elektrarne na fosilna goriva. Imeti isti sklad, ki podpira obnovljive vire in financira fosilne je približno tako, kot če bi imeli "sklad za spodbujanje kolesarjenja in nakupe dieselskih tovornjakov". Iz katerega bi večina sredstev šla za tovornjake. še več, denar za to shemo, iz katere so bo gradila termoelektrarna na fosilni vir, priteka iz tako imenovanega prispevka za zeleno energijo, ki ga plačujejo porabniki elektrike.

3. Nova termoelektrarna na plin ne bo v celoti zamenjala stare na premog. Ljubljanska termoelektrarna na premog bo delovala še naprej. Od premogovnih treh blokov naj bi se po izgradnji plinskega zaprla starejša dva, a ob tem velja ugotoviti, da je tretji, ki bo ostal, skoraj tako močan kot druga dva skupaj. Argument, da s plinom nadomeščajo premog, je torej zelo delno veljaven.

4. Za koliko časa bomo l. 2020 zgradili spet novo (za TEš) termoelektrarno na fosilna goriva? Evropski podnebni načrt predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40% do 2030, za 60% do 2040 in za 80% do 2050. Namesto da bi jih opuščali, pa jih gradimo. Ali pa jih gradimo in hkrati načrtujemo njihovo opuščanje? Skrajni čas je, da se javna sredstva in načrtovanje novih energetskih objektov usmerijo v opuščanje fosilnih virov, kakor nalagajo podnebne zaveze, ne pa obratno.

5. Alternativa obstaja. Ob ustrezni organizaciji in državni politiki je mogoče za proizvodnjo toplote in električne energije v Ljubljani premog v celoti zamenjati z obnovljivimi viri – s termoelektrarno-toplarno na lesno biomaso iz domačih virov in spremljajočim razvojem fotovoltaike po strehah mestnih zgradb.

6. Tehnični ugovori proti temu izhajajo preprosto iz tega, da je plin tehnično najlažja možnost, ne pa iz tega, da bi bila alternativa tehnično nemogoča. Predstavnik Energetike Ljubljana navaja problem onesnaženja s prašnimi delci, ki naj bi ga povzročala elektrarna na lesno biomaso.  A seveda obstajajo naprave na lesno biomaso, ki te izpuste ustrezno filtrirajo. Problem prašnih delcev povzročajo individualna kurišča in promet, ne pa potencialna sodobna naprava z ustreznimi in obstoječimi tehničnimi rešitvami. Drugi ugovor je nezadostna in nezanesljiva oskrba z lesno biomaso iz domačih virov. A vendar ta nezadostnost ni neizogibna in dana, vendar le smo, kot politiki radi poudarijo, ena najbolj gozdnatih držav! Naravne ovire ni, vse je v organizaciji procesa. Predsednik vlade je nedavno poudarjal energetsko vlogo gozda, naj torej državne politike in subvencije omogočijo trajnostni način njene izrabe, namesto da subvencionirajo najlažjo fosilno rešitev.



No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.