Monday, 13 February 2017

Evropska ocena slovenske okoljske politike

Evropska komisija je februarja 2017 objavila delovni dokument »Pregled izvajanja okoljske politike EU« za posamezne države članicePoročilo je zanimivo in na sistematičen način povzema področja, kjer je slovenska okoljska politika nezadostna iz vidika najvisjih standardov EU. Poročilo vsebuje tudi nekatere pozitivne ugotovitve (na katere se je v svojem sporočilu za javnost osredotočila vlada).  Za kritično javnost, ki spremlja okoljsko politiko, povzemam nekaj bolj deficitarnih poudarkov in tako tem, glede katerih moramo okoljski politiki posebej dihati za ovratnik. V poročilu zapisana trditev "Slovenija je ena od držav z največjim številom primerov kršitev okoljske zakonodaje" namreč sploh ni v redu. 

Udeležba javnosti

Opozorilo glede položaja, ki ga okoljske nevladne organizacije dobro poznajo:
Na splošno so veljavna pravila in določbe v Sloveniji glede dostopa do upravnih pritožb in sodnega pregleda predvidljive in pregledne. Vendar pa okoljevarstvene NVO še vedno nimajo procesnega upravičenja v številnih okoljskih sektorjih.
Dostop do okoljskih podatkov
Ocene poročil o spremljanju in prostorske informacije, ki jih je Slovenija objavila na geoportalu INSPIRE,125 kažejo, da nekatere prostorske informacije, potrebne za oceno in izvajanje okoljskega prava EU, niso bile dane na voljo ali niso dostopne. Te manjkajoče prostorske informacije so večinoma podatki o okolju, ki jih je treba dati na voljo v skladu z veljavnimi predpisi okoljskega prava EU o poročanju in spremljanju.
Kršitve evropske zakonodaje
Slovenija je ena od držav z največjim številom primerov kršitev okoljske zakonodaje in preiskav v okviru sistema Pilot EU. Večina jih je povezanih z zakonodajo na področju ravnanja z odpadki, zraka in industrijskih emisij ter z varstvom narave.
Odpadne vode

To je že dolgo ena izmed pomembnejsih bolečih okoljskih točk Slovenije. Evropska direktiva o čisčenju komunalne vode , ki jo Slovenija se ne izpolnjuje, je kot dolg navedena že v pristopni pogodbi, a se zdaleč ni izpolnjena.
Kar zadeva izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, je morala Slovenija zagotoviti skladnost do 31. decembra 2015. Slovenija zaostaja pri izvajanju direktive: zadnji sporočeni podatki (2012) so zadevali skladnost Slovenije s prvim in drugim prehodnim rokom (2008 in 2010) ter so kazali, da je zahteve direktive v zvezi z zbiranjem izpolnilo samo devet aglomeracij, zahteve v zvezi s sekundarnim čiščenjem pa samo štiri aglomeracije. Strožji postopek čiščenja v skladu s členom 5 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode se opravi za samo 33,9 % zbrane odpadne vode. Komisija izvaja nadaljnje ukrepe v zvezi z navedeno neskladnostjo.
Mednarodni sporazumi
Dejstvo, da nekatere države članice niso podpisale in/ali ratificirale številnih večstranskih okoljskih sporazumov, ogroža izvajanje okoljske politike, tudi znotraj Unije, pa tudi verodostojnost Unije pri povezanih pogajanjih in na mednarodnih srečanjih … Slovenija je podpisala in ratificirala skoraj vse večstranske okoljske sporazume. Podpisala je Protokol k Barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja in Nagojski protokol, vendar ju še ni ratificirala.
Pomanjkljiva skrb za podzemne vode
Kar zadeva podzemno vodo, je bil sprejet previdnostni pristop, ki vključuje prepoved neposrednega odvajanja v podzemno vodo in zahtevo za spremljanje teles podzemne vode.  Vendar je težko ugotoviti, ali je to realno, saj imajo prvi načrti upravljanja povodja na podlagi okvirne direktive o vodah nekatere pomanjkljivosti, ki povzročajo  negotovost glede stanja in učinkovitosti programov ukrepov. Zlasti so bile pomanjkljive metodologije za oceno stanja vodnih teles. Poleg tega je bilo uveljavljenih več izjem.
Onesnažen zrak in delci P10
Poleg tega je treba opozoriti, da na več območjih število in vrsta postaj za spremljanje kakovosti zraka ne izpolnjujeta pravil EU. … Ocenjuje se, da z zdravjem povezani zunanji stroški onesnaževanja zraka v Sloveniji presegajo 988 milijonov EUR na leto (prilagojeno za dohodek, 2010), vključujejo pa notranjo vrednost polnega zdravega življenja in tudi neposredne stroške za gospodarstvo. Ti neposredni gospodarski stroški se nanašajo na 511 000 delovnih dni, ki se vsako leto izgubijo zaradi bolezni, povezanih z onesnaževanjem zraka, pri čemer povezani stroški za delodajalce znašajo 50 milijonov EUR na leto (prilagojeno za dohodek, 2010), za zdravstveno varstvo več kot 3,6 milijona EUR na leto (prilagojeno za dohodek, 2010), za kmetijstvo (izgube pridelkov) pa 21 milijonov EUR na leto (2010)
Pomanjkljivo spremljanje okoljskega stanja morja
V Sloveniji določitev dobrega okoljskega stanja leta 2013 na splošno ni bila dovolj jasna in večinoma ni bila v celoti usklajena z okoljskimi ciljnimi vrednostmi, ki jih je oblikovala. Seznam vrst, ki jih je izbrala Slovenija in so zajete z opredelitvijo dobrega okoljskega stanja, je vključeval samo zaščitene habitate/habitate s seznama ter ni zajemal rib ali glavonožcev. Nekateri deskriptorji so bili neustrezno opredeljeni in so bili na visoki ravni, manjkale so mejne ali referenčne vrednosti, hkrati pa ti deskriptorji tudi niso presegali veljavne zakonodaje. Slovenija odtlej sodeluje z drugimi sredozemskimi državami podpisnicami Barcelonske konvencije, da bi odpravila nekatere od teh pomanjkljivosti.
Triglavski narodni park
Vsa območja so bila določena kot posebna ohranitvena območja (POO), vendar sta izvajanje na terenu ter izvrševanje kazni in inšpekcijskih pregledov še naprej pomanjkljiva. Na primer v nedavno sprejetem načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka, edinega narodnega parka v Sloveniji in enega najstarejših v EU, katerega velik del pokriva omrežje Natura 2000, sta bila neučinkovitost inšpekcijskih služb in neučinkovito izvajanje zakonodaje navedena med glavnimi izzivi.
Slabšanje stanja habitatov
Po podatkih iz najnovejšega poročila o stanju ohranjenosti habitatov in vrst, zajetih z direktivo o habitatih (ki zajema obdobje 2007–12), je bilo stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno za samo 43 % habitatnih tipov in 29 % vrst(EU-27: 16 %). Poleg tega je bilo stanje ocenjeno kot neugodno – nezadostno za 28 % (EU-27: 47 %) in kot neugodno – slabo za 28 % (EU- 27: 30 %). Kar zadeva vrste, je bilo leta 2013 stanje ohranjenosti ocenjeno kot ugodno za 29 % vrst (EU-27: 23 %), kot neugodno – nezadostno za 41 % (EU-27: 42 %) in kot neugodno – slabo za 11 % vrst (EU-27: 18 %). Število habitatnih tipov z neugodnim – slabim stanjem se povečuje, dokazi pa kažejo, da habitate vse bolj ogroža kmetijstvo.
Zelena ekonomska politika
V Sloveniji se je produktivnost virov (tj. kako učinkovito se v gospodarstvu uporabljajo materialni viri za ustvarjanje bogastva)6 v zadnjih desetih letih na splošno izboljšala. Vseeno pa je še naprej manjša od povprečja EU, zlasti v primerjavi z EU-15. Kot je prikazano na sliki 1, je leta 2015 dosegla 1,35 EUR/kg, medtem ko je bilo povprečje EU 2,0 EUR/kg.Slovenija ima na voljo številne priložnosti in se spopada s številnimi izzivi pri prehodu na krožno gospodarstvo in pri razvoju ekoinovacij. Po eni strani je tretja najbolj gozdnata država v Evropi z velikim naravnim kapitalom, visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in bogatimi naravnimi habitati. Po drugi strani se še naprej spopada z  gospodarskimi in sistemskimi izzivi, ki ne olajšujejo ali spodbujajo prehoda na krožno gospodarstvo.


No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.