Wednesday, 10 June 2015

Danec na Krasu

Primorske novice s poudarki v svojih poročilih in komentarjih že dlje časa sistematično nasprotujejo uporabi vetrne energije. Tudi v današnjem članku s pomenljivim  naslovom "Najhujši je tihi hrup" brez novinarske refleksije dajejo prostor najbolj neutemeljenim predsodkom proti vetrnicam.

No, vsaj na eno vprašanje, ki ga zastavlja ene izmed oseb v članku zlahka odgovorimo. “Kaj si bo mislil turist, ki se pripelje z Danske, da bi v Parku Škocjanske jame užival v neokrnjeni naravi in miru, pa ga na vhodu v občino pričaka polje vetrnih elektrarn?!,” se v članku sprašuje ex-župan Divače  in očitno proti-vetrni aktivist.

Poskušam se vživeti v vlogo danskega turista na Krasu. Ko se bom bližal Škocjanskim jamam, mi bo idilično vzdušje neokrnjene narave v Divači najprej pokvarila obrtna cona Risnik, velikansko splanirano polje šodra in propadlih občinskih ambicij - v vplivnem območju parka Škocjanske jame.

Po drugi strani, če bi me ob "vhodu v občino" že pričakale vetrne elektrarne, me kot Danca to ne bi smelo preveč pretresti. Leta 2014 je Danska 39% svoje porabljene električne energije proizvedla z izrabo vetrne energije, kar je največ na svetu. V vetrnih zimskih mesecih, kot je januar, ta številka lahko zraste na 60%  (januar 2014).* V državi z 5,6 milijona prebivalcev stoji več kot 5000 vetrnic (v Sloveniji mislim da le dve), tako da mi pogled nanje nikakor ni niti tuj niti moteč.

Ne vem, ali je bila izbira figure "Danca" našega nasprotnika vetrnic, naključna ali namerna, vsekakor je bizarna, kot je bizarna večina kvazi-znanstveno zvenečih neumnosti proti-vetrnih "strokovnjakov". Na primer tale, da naj bi vibracije vetrnic povzročale "nihanje in trenje notranjih organov v telesu, ki se povišanemu nizkofrekvenčnemu hrupu sicer prilagodi tako, da tvori beljakovino kolagen, ki okrepi stene organov. A obenem se okrepijo in odebelijo tudi stene žil, to pa zmanjša pretok krvi po telesu, je orisal eno od posledic izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu. Dodal je še, da te vibracije močno vplivajo predvsem na organe, ki so napolnjeni z zrakom, kot so pljuča, prebavila, sinusi in notranje uho." (Primorski dnevnik) Predvidljivo so bile  te trditve v resnih študijah okoljskih vplivov vetrnic že večkrat ovržene.*