Monday, 16 March 2015

Okolje v Evropi (in Sloveniji) 2015

Evropska agencija za okolje je objavila letošnje poročilo o stanju okolja v državah EU. Nekaj bolj zanimivih poudarkov za Slovenijo.

Dve najbolj problematični področji sta onesnaženje zraka …
Road traffic and domestic heating using wood in outdated appliances followed by power generation, industry, and agriculture are the main sources of air pollution. Particulate matter and ozone are the major environmental and health problem. Recent health studies have confirmed links between air pollution from particulate matter PM10 and the development of asthma in children. Children in Slovenia (0-15 years of age) are on average exposed to PM10 annual concentrations of 30–40 µg/m3, which is above the level recommended by the WHO (Fig. 1). Measures to improve the air quality are aimed at enhancing efficiency in the transport and energy (including buildings) sectors.
Freight and passenger transport volumes are increasing. Emissions from the road transit traffic are causing most concern. (*)
… in podnebne spremembe
The average annual temperature increase in Slovenia is greater than the global average. A cause for even greater concern is the change in seasonal precipitation patterns. (*)
Še vedno je slab delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijo …
The percentage of people whose waste water is treated in municipal waste-water treatment plants has increased considerably, but it is still only 55%.
… opozarjajo pa še na onesnaženje vodonosnikov s kemikalijami iz kmetijstva glede na podatke, ki smo jih tule že predstavili.

Poročilo nekatere okoljske indikatorje primerja med evropskimi državami. Slovenija se je dobro lotila gospodinjskih odpadkov. Smo med državami, ki jih na prebivalca proizvedemo najmanj, zelo izrazit je tudi napredek (zmanjšanje količine) od 2004-2012:

Najbolj uspešnim državam se približujemo tudi po deležu recikliranih gospodinjskih odpadkov  - l. 2012 40% (Nemčija, Avstrija in Švica okoli 60%), kar je velik skok od 20% l. 2004.



Glede deleža kmetijskih površin, na katerih poteka ekološka pridelava, smo (2012) na povprečnih 7,3%, kar je sicer več od sosednji Hrvaške (2,4%) in Madžarske (enako 2,4%), a slabše od Italije (8,9%) in Avstrije (18,6%).*

Naše tekoče vode so med tistimi z najmanjšimi koncentracijami nitratov in fosfatov (*). Na lestvici 35 evropskih držav po kriteriju deleža, ki ga v potniškem prometu  zaseda avto (poleg vlaka in busa) ponosno vodi Črna Gora s 95,8%, Slovenija pa je na visokem sedmem mestu z  86,7% deležem avtomobilskega prevoza potnikov. (*) Kot že vemo, smo med državami, ki so najmanj zmanjšale izpuste CO2 (*), zanimivo pa je, da je  v Sloveniji izmed vseh držav največ območji Natura 2000 vključenih tudi v nacionalne varstvene režime (nacionalne, krajinske  parke …) (*)

Del poročila, ki obravnava Evropo v celoti, analizira okoljska področja in ugotavlja splošni trend poslabšanja, izboljšanja, ali neizrazitega trenda.

Najslabši okoljski trendi v Evropi so na področju biodiverzitete – tako v srednjeročnem (5-10 let) kot dolgoročnem (več kot 20 let) obdobju se kažejo trendi izrazitega zmanjševanja biodiverzitete – torej izginjanja živalskih in rastlinskih vrst in habitatov. Poročilo kritično ugotavlja, da Evropa še nima ustrezne politike, da bi lahko pričakovali obrat teh trendov. (*)

Drugo področje, kjer ob trenutni odsotnosti strategije in politike poročilo napoveduje trend izrazitega poslabšanja, so vplivi podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Without adaptation, between 60 000 and 165 000 additional heat-related deaths per year in the EU are projected by the 2080s ... In the absence of adaptive measures, projected increases in coastal flood risk and river flood risk (linked to sea-level rise and increases in extreme precipitation) will substantially increase damages in terms of economic losses and people affected. Impacts on people's mental health, well-being, employment and mobility could be extensive and profound ...The anticipated impact of climate change on the distribution and seasonal pattern of some infectious diseases, including those transmitted by mosquitoes and ticks, suggests a need to improve response mechanisms....Unless adequately addressed, regional differences in health impacts and adaptation capacities can aggravate existing vulnerabilities and deepen socio-economic imbalances in Europe. For example, if climate change has more severe effects on the economies of southern Europe than in other regions, this might enhance the existing disparity between regions in Europe . (*)

No comments:

Post a Comment

Note: only a member of this blog may post a comment.