Wednesday, 10 June 2015

Danec na Krasu

Primorske novice s poudarki v svojih poročilih in komentarjih že dlje časa sistematično nasprotujejo uporabi vetrne energije. Tudi v današnjem članku s pomenljivim  naslovom "Najhujši je tihi hrup" brez novinarske refleksije dajejo prostor najbolj neutemeljenim predsodkom proti vetrnicam.

No, vsaj na eno vprašanje, ki ga zastavlja ene izmed oseb v članku zlahka odgovorimo. “Kaj si bo mislil turist, ki se pripelje z Danske, da bi v Parku Škocjanske jame užival v neokrnjeni naravi in miru, pa ga na vhodu v občino pričaka polje vetrnih elektrarn?!,” se v članku sprašuje ex-župan Divače  in očitno proti-vetrni aktivist.

Poskušam se vživeti v vlogo danskega turista na Krasu. Ko se bom bližal Škocjanskim jamam, mi bo idilično vzdušje neokrnjene narave v Divači najprej pokvarila obrtna cona Risnik, velikansko splanirano polje šodra in propadlih občinskih ambicij - v vplivnem območju parka Škocjanske jame.

Po drugi strani, če bi me ob "vhodu v občino" že pričakale vetrne elektrarne, me kot Danca to ne bi smelo preveč pretresti. Leta 2014 je Danska 39% svoje porabljene električne energije proizvedla z izrabo vetrne energije, kar je največ na svetu. V vetrnih zimskih mesecih, kot je januar, ta številka lahko zraste na 60%  (januar 2014).* V državi z 5,6 milijona prebivalcev stoji več kot 5000 vetrnic (v Sloveniji mislim da le dve), tako da mi pogled nanje nikakor ni niti tuj niti moteč.

Ne vem, ali je bila izbira figure "Danca" našega nasprotnika vetrnic, naključna ali namerna, vsekakor je bizarna, kot je bizarna večina kvazi-znanstveno zvenečih neumnosti proti-vetrnih "strokovnjakov". Na primer tale, da naj bi vibracije vetrnic povzročale "nihanje in trenje notranjih organov v telesu, ki se povišanemu nizkofrekvenčnemu hrupu sicer prilagodi tako, da tvori beljakovino kolagen, ki okrepi stene organov. A obenem se okrepijo in odebelijo tudi stene žil, to pa zmanjša pretok krvi po telesu, je orisal eno od posledic izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu. Dodal je še, da te vibracije močno vplivajo predvsem na organe, ki so napolnjeni z zrakom, kot so pljuča, prebavila, sinusi in notranje uho." (Primorski dnevnik) Predvidljivo so bile  te trditve v resnih študijah okoljskih vplivov vetrnic že večkrat ovržene.* 

Monday, 4 May 2015

Argumentacija glede zakona o prepovedi GSO

O uporabi gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu imam mnenje,ki se nekoliko razlikuje od večine mojih okoljevarstvenih prijateljev. Prav tako sploh nisem prepričan, da bo zakon o prepovedi pridelave GSO v Sloveniji, ki ga predlaga kmetijski minister, kakorkoli pripomogel k okoljsko bolj  vzdržnem kmetijstvu. Ali kakorkoli pomagal kmetijstvu sploh. V vsakem primeru pa je pomembno, da odločitve sprejemamo argumentirano, pri čemer je javno mnenje, na katerega se sklicuje minister Dejan Židan (»Naredili bomo vse, da bo ta zakon sprejet čim prej in bo Slovenija v tisti skupini držav, ki svoje ozemlje ščitijo pred GSO, če tako mislijo ljudje. In v Sloveniji jih večina misli tako*) sicer legitimen argument, a nikakor ne edini.

V tej povezavi je pomembno, da preučimo veljavnost trditev, kakršna je v današnjem časopisu Dnevnik trditev prof. dr. Martine Bavec, po navedbah časopisa »članice delovne skupine, ki je pripravila osnutek zakona o prepovedi ali omejevanju pridelave GSO v Sloveniji«* . Dnevnik dr. Bavec v članku pripiše naslednjo izjavo: 
Bavčeva poudarja, da ima gensko spremenjena koruza MON810, ki jo je za zdaj edino dovoljeno pridelovati tudi na območju Evropske unije, vnesen gen bakterije, ki proizvaja za koruzo nov protein. »Ta je dejansko strup za gosenico koruzne vešče, ki v Sloveniji in tudi v Evropi ni pomemben škodljivec. Pri nas ga rešujemo s kolobarjem in ga nikoli nismo zatirali s pesticidi. Morda ga zaradi monokulturne pridelave koruze potrebujejo v ZDA, ker ne želijo spremeniti načina slabe kmetijske prakse, ki med drugim vodi v degradacijo tal, saj rastline ta protein izločajo tudi v tla, kjer uniči tudi koristne žive organizme. Ker ima vsak del rastline ta protein, se prek krme in hrane vnese tudi v telo živali oziroma človeka. Našli so ga tudi že v mleku doječih mater. Zato ne drži trditev, da se s prebavo vse razgradi,« je prepričana Bavčeva.*
V redu bi bilo vedeti, kaj je vir teh trditev. Po mojem pregledu vse napotuje na članek Aris, Leblanc v reviji Reproductive Toxicology (2011 ) "Maternal and fetal exposure to pesticides associated to genetically modified foods in Eastern Townships of Quebec, Canada"* Vendar gre za močno kontroverzno in po rezultatih osamljeno raziskavo,   ki je ni bilo moč reproducirati in o kateri je bilo v zadnjih letih napisanih že več komentarjev. Npr *** ali *** , ter številni drugi viri strokovne debate.

Kakorkoli, ker dr. Bavec očitno nastopa kot strokovna stranka v razpravi o prepovedi GSO, bi bilo dobro, da strokovna javnost sproži razpravo o utemeljenosti konkretnih trditev, ki se uporabljajo kot argument za prepoved GSO. 

Thursday, 26 March 2015

Z glavo v zid

Na spletni strani Metina lista je bil nedavno objavljen članek prof. dr. Rafaela Mihaliča, v katerem ponavlja številne znane in večkrat ovržene trditve o podnebni znanosti in podnebnih spremembah. Takšno proti-znanstveno zanikanje podnebnih sprememb je obžalovanja vredno. Ker vendarle ne more ostati povsem brez odgovora, bralca napotujem na relevantne vire, ki so jih pripravili znanstveniki, z odgovori na te zmotne trditve. Večina jih je iz spletišča Sceptical Science, nekatere so v slovenščino prevedli strokovnjaki Slovenskega meteorološkega društva. Meteorologi iz SMD tudi vodijo spletno stran z številnimi informacijami o podnebnih spremembah in znanosti v slovenščini
1) Kakršnokoli izgovarjanje na ogljični odtis nekega energetskega vira je nesmiselno, ker:
– je zgodba o ogrevanju zaradi antropogenih izpustov CO2 ena večjih prevar v zgodovini,
Ne gre za »zgodbo«, ampak ustrezno empirično in teoretsko potrjeno znanstveno trditev. Enačenje znanosti in fikcije je relativizacija naše možnosti spoznanja dejstev sveta. Če bi šlo za namerno »prevaro«, pri njej sodeluje ves aparat znanstvene skupnosti, od najuglednejših revij, akademij in znanstvenikov. 97% znanstvenikov, ki so objavili strokovne članke iz področja klimatologije se strinja, da je antropogena razlaga trendov segrevanja ozračja daleč najbolj verjetna razlaga pojava. (1.)
– znašajo človeški izpusti CO2 le kake 3% tistih, ki se iz kopnega sprostijo v ozračje po naravni poti,
Izpusti CO2 zaradi kurjenja fosilnih goriv in spremenjene rabe zemlje so letno okoli 30 gigaton CO2, rastlinska respiracija, dihanje živali in mikrobno gnitje pa skupaj prispevajo okoli 440 gigaton letno. Človeški prispevek je torej večji, kot navaja avtor. Vendar je bistveno to, da so naravni izpusti del ogljičnega kroga in so v ravnovesju, dodatni človeški pa absolutno koncentracijo CO2 v atmosferi povečujejo. (2)
– je vpliv CO2 na toplogredni učinek atmosfere že skoraj povsem v nasičenju, podvojitev (!) njegove vsebnosti bi dvignila temperaturo površja kvečjemu za kake pol stopinje, nadaljnja podvojitev pa skoraj nič več,
Antropogeni izpusti CO2 povzročajo sevalni prispevek od 2,22 do 3,78 W na kvadratni meter, učinek tega na segrevanje ozračja pa je po veliki večini znanstvenih modelov bistveno večji, kot navaja avtor. Pri podvojitvi koncentracije CO2 večina modelov kaže segrevanje najmanj za 2°C, potencialno pa še bistveno več (3, 4)
– je v morski vodi raztopljenega CO2  50 do 100 krat več, kakor ga je v ozračju,
Oceani res predstavljajo največji ponor ogljikovega dioksida, a »čeprav je naša produkcija 29 gigaton CO2 drobcena v primerjavi s 750 gigatonami, ki krožijo v ogljikovem ciklu vsako leto, se ta kopiči v atmosferi, saj tla in oceani ne morejo vsrkati vsega dodatnega CO2. Okrog 40% tega dodatnega CO2 se absorbira. Preostanek ostane v atmosferi - današnja posledica je najvišja raven atmosferskega CO2 v zadnjih 15 do 20 milijonih let« (2)
– podmorski vulkani izbruhajo neznanske količine CO2, ki bojda ostane utekočinjen ujet na dnu oceanov in se raztaplja v vodi v ozračje pa pride ali ne pride (ne vemo), naši izpusti pa so proti temu pljunek v morje,
Letni antropogeni izpusti CO2 presegajo vulkanske za dva reda velikosti in verjetno presegajo celo količino velikih erupcij, kakršne se dogajajo s frekvenco 100.000-200.000 let.  (5, 6)
– ogretje oceanov za majhno vrednost sprosti ogromne količine CO2 v ozračje (efekt odpiranja ogrete steklenice Radenske) in je torej količina CO2 v ozračju v veliki meri »na milost in nemilost« prepuščena dogajanju z oceani,
Takšna pozitivna povratna zanka je natančno tisto, kar zbuja skrb.
– bi bilo v smislu terraforminga dvig globalne temperature (da bi npr. preprečili ledeno dobo) s spoščanjem CO2 v ozračje nemogoče doseči, pa čeprav bi v kratkem času skurili vse fosilne vire, kar jih je;
Ne razumem tega argumenta, a trenutno vprašanje ni, kako preprečiti ledeno dobo, temveč obratno, kako preprečiti segrevanje ozračja s katastrofalnimi posledicami.

2) Teorije o antropogenih vzrokih ogrevanja ozračja so z znanstveno-fizikalnega stališča popolnoma diskreditirane, naj navedem le:
– dokazano goljufanje v zvezi z historičnimi podatki o ogrevanju planeta – t. i. »afera hockey stick«,

»Hokejska palica« - graf rekonstruiranih temperatur ozračja v preteklosti je bila večkrat preverjena in potrjena kot znanstveno ustrezna  analiza (7) Tudi ameriška Nacionalna akademija za znanost le l. 2006  v svoji preiskavi to potrdila (8)
 – Nobelovec Al Gore je v svojih ekspozejih evidentno goljufal glede vzročno-posledične zveze med temperaturo in koncentracijo CO2 v ozračju,
Al Gore je politik in ne podnebni znanstvenik, prav tako je »Neprijetna resnica« dokumentarec in ne znanstvena razprava.  Zato  že načeloma »razkrivanje« njegovih domnevnih napak ne more biti argument proti konkretnim dokazom podnebne znanosti (9)
-afera o elektronskem dopisovanju (več tudi tu) med nekaterimi »okoljevarstveniki« je razkrila celotno bedo in moralno zavrženost njihovega razmišljanja,
V »aferi« ni šlo za dopisovanje med »okoljevarstveniki«, ampak med znanstveniki. (10) Znanstvene kolege – med njimi svetovno priznane vrhunske znanstvenike iz področja -  v enem pavšalnem stavku obtoževati »bede in zavrženosti« je za akademika nenavadno početje. Razkrivanje in trganje iz konteksta privatnih in delovnih korespondenc je bolj domena rumenega tiska. »Številne neodvisne preiskave v različnih državah, univerzah in vladnih telesih so raziskale ukradeno elektronsko pošto in niso našle nobenih dokazov za kršitve. Osredotočenje na peščico sugestivnih elektronskih sporočil, iztrganih iz celote, je prikladno samo za preusmerjanje pozornosti od bogastva empiričnih dokazov za globalno segrevanje, ki ga povzroča človek« (11, 12)
– globalne temperature v nasprotju z vsemi projekcijami okoljevarstvenikov zadnjih 18 let stagnirajo, kljub drastičnemu povečanju antropogenih izpustov CO2,
Trditev enostavno empirično ne drži, četudi jo še in še ponavljamo. (13)
– obseg polarnega ledu dosega rekordne vrednosti,
Trditev spet empirično ne drži. Zmanjšuje se tako količina mase ledu na Antarktiki, na Grenlandiji in obseg arktičnega morskega ledenega pokrova (14) Res je bilo opaženo povečanje površin morskega ledu okoli Antarktike, vendar to ne pomeni povečanja količine mase ledu na antarktičnem območju (15)
– segrevanje planeta nenazadnje sploh ne bi bilo slabo za življenje na zemlji, (Kje imamo več rastlinskih vrst/km2, v tundri ali v džungli?),
To je precej irelevanten argument. Dejstvo je, da podnebne spremembe negativno vplivajo na globalno biodiverziteto (16). Lahko seveda rečemo, da je vse to človeški pogled in da bo dolgoročno  v spremenjenem okolju narava preživela, se spremenila in cvetela, tako kot že tolikokrat v geološki zgodovini. A  v tem kontekstu je pravo vprašanje, kako bo ne tako dolgoročno v močno spremenjenem okolju živel in preživel človek.
3) Teorije o “škodljivosti” antropogenih izpustov CO2 so popoln nesmisel, ker je med drugim:
– znatno povečanje koncentracije CO2 v ozračju za rastlinje blagodar in da pri znižanju njegove koncentracije pod 200 ppm (parts per milion) višje rastline sploh nehajo rasti; zvišanje koncentracije pri pridelavi hrane za prihodnje generacije je nujno (v rastlinjakih to počnejo že sedaj), ker rastlinje bistveno bolj obrodi, rabi manj vode in je bolj odporno proti boleznim, skratka pri obstoječih koncentracijah rastline bolj ali manj »dihajo na škrge« in hirajo,
Trditev je pavšalna. Sprememba koncentracij CO2 ne vpliva enako na vse rastline, poleg na njihovo uspevanje vplivajo še številni drugi faktorji, na katere lahko vplivajo podnebne spremembe (režim padavin, škodljivci …) (17)
– človeku in živalim v teh koncentracijah niti slučajno ne škodijo,
Argument strašilo : nihče ne trdi, da  povečana koncentracija CO2 neposredno škoduje človeškemu zdravju.
– ne vplivajo na »zakisanje oceanov (oz. ni nobenega dokaza, da bi),
Narobe, proces je empirično izpričan, prav tako njegove škodljive posledice (18)
4) Nujnost takojšnjega prehoda na zeleno energijo zaradi zmanjkovanja nafte je nesmisel, ker:
– je do pred leti veljala trditev, da: »je nafte že 40 let še za 40 let,« sedaj je je zaradi novih metod pridobivanja še za 100 ali morda 200 let,
Spet argument-strašilo. Nasprotno, opustitev fosilnih virov je nujna, kljub temu (ali prav zato), ker so njihove zaloge takšne, da bi njihovo celotno izčrpanje koncentracije CO2 pripeljalo do izrednih ravni. (19)


Če bi uporabili metodo, ki se jo Metina lista poslužuje v neki drugi svoji rubriki, bi vse zgornje trditve označili z njihovim indeksom resnicomera "0 - izjava ne drži", če že ne "Debela laž"




Monday, 16 March 2015

Okolje v Evropi (in Sloveniji) 2015

Evropska agencija za okolje je objavila letošnje poročilo o stanju okolja v državah EU. Nekaj bolj zanimivih poudarkov za Slovenijo.

Dve najbolj problematični področji sta onesnaženje zraka …
Road traffic and domestic heating using wood in outdated appliances followed by power generation, industry, and agriculture are the main sources of air pollution. Particulate matter and ozone are the major environmental and health problem. Recent health studies have confirmed links between air pollution from particulate matter PM10 and the development of asthma in children. Children in Slovenia (0-15 years of age) are on average exposed to PM10 annual concentrations of 30–40 µg/m3, which is above the level recommended by the WHO (Fig. 1). Measures to improve the air quality are aimed at enhancing efficiency in the transport and energy (including buildings) sectors.
Freight and passenger transport volumes are increasing. Emissions from the road transit traffic are causing most concern. (*)
… in podnebne spremembe
The average annual temperature increase in Slovenia is greater than the global average. A cause for even greater concern is the change in seasonal precipitation patterns. (*)
Še vedno je slab delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijo …
The percentage of people whose waste water is treated in municipal waste-water treatment plants has increased considerably, but it is still only 55%.
… opozarjajo pa še na onesnaženje vodonosnikov s kemikalijami iz kmetijstva glede na podatke, ki smo jih tule že predstavili.

Poročilo nekatere okoljske indikatorje primerja med evropskimi državami. Slovenija se je dobro lotila gospodinjskih odpadkov. Smo med državami, ki jih na prebivalca proizvedemo najmanj, zelo izrazit je tudi napredek (zmanjšanje količine) od 2004-2012:

Najbolj uspešnim državam se približujemo tudi po deležu recikliranih gospodinjskih odpadkov  - l. 2012 40% (Nemčija, Avstrija in Švica okoli 60%), kar je velik skok od 20% l. 2004.



Glede deleža kmetijskih površin, na katerih poteka ekološka pridelava, smo (2012) na povprečnih 7,3%, kar je sicer več od sosednji Hrvaške (2,4%) in Madžarske (enako 2,4%), a slabše od Italije (8,9%) in Avstrije (18,6%).*

Naše tekoče vode so med tistimi z najmanjšimi koncentracijami nitratov in fosfatov (*). Na lestvici 35 evropskih držav po kriteriju deleža, ki ga v potniškem prometu  zaseda avto (poleg vlaka in busa) ponosno vodi Črna Gora s 95,8%, Slovenija pa je na visokem sedmem mestu z  86,7% deležem avtomobilskega prevoza potnikov. (*) Kot že vemo, smo med državami, ki so najmanj zmanjšale izpuste CO2 (*), zanimivo pa je, da je  v Sloveniji izmed vseh držav največ območji Natura 2000 vključenih tudi v nacionalne varstvene režime (nacionalne, krajinske  parke …) (*)

Del poročila, ki obravnava Evropo v celoti, analizira okoljska področja in ugotavlja splošni trend poslabšanja, izboljšanja, ali neizrazitega trenda.

Najslabši okoljski trendi v Evropi so na področju biodiverzitete – tako v srednjeročnem (5-10 let) kot dolgoročnem (več kot 20 let) obdobju se kažejo trendi izrazitega zmanjševanja biodiverzitete – torej izginjanja živalskih in rastlinskih vrst in habitatov. Poročilo kritično ugotavlja, da Evropa še nima ustrezne politike, da bi lahko pričakovali obrat teh trendov. (*)

Drugo področje, kjer ob trenutni odsotnosti strategije in politike poročilo napoveduje trend izrazitega poslabšanja, so vplivi podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Without adaptation, between 60 000 and 165 000 additional heat-related deaths per year in the EU are projected by the 2080s ... In the absence of adaptive measures, projected increases in coastal flood risk and river flood risk (linked to sea-level rise and increases in extreme precipitation) will substantially increase damages in terms of economic losses and people affected. Impacts on people's mental health, well-being, employment and mobility could be extensive and profound ...The anticipated impact of climate change on the distribution and seasonal pattern of some infectious diseases, including those transmitted by mosquitoes and ticks, suggests a need to improve response mechanisms....Unless adequately addressed, regional differences in health impacts and adaptation capacities can aggravate existing vulnerabilities and deepen socio-economic imbalances in Europe. For example, if climate change has more severe effects on the economies of southern Europe than in other regions, this might enhance the existing disparity between regions in Europe . (*)