Monday, 10 June 2013

Kemijska onesnaženost voda v Sloveniji

Agencija za okolje je pravkar  v svojem grafičnem vmesniku dodala plast Kakovost podzemnih voda,
"ki preko interaktivne karte omogoča pregled stanja podzemnih voda po letih, po vodnih telesih ter pregled ustreznosti merilnih mest. Pri vsakem neustreznem merilnem mestu so navedeni parametri, ki presegajo standarde kakovosti ali vrednosti praga. Poleg pregleda stanja je v pregledovalniku možen tudi pregled obremenjenosti podzemnih voda z nitrati, atrazinom, desetil-atrazinom in vsoto pesticidov (najpogostejša onesnaževala, ki jih zasledimo v podzemni vodi)."
Kako onesnažena  s pesticidi in nitrati je torej podtalnica? Evropska vodna direktiva za cilj določa, da naj bi bilo do leta 2015 stanje vseh voda (v skladu z metodologijo meritev) dobro. Izmed 21 skupin vodonosnikov, ki so jih določili v Sloveniji, so bile l 2012 tri v slabem stanju, torej čez mero onesnažene z nitrati in pesticidi. To so bili vodonosniki  na področju

-  Savinjske kotline, ki so v slabem kemijskem stanju zaradi preveč nitratov;
- Murska kotline, prav tako zaradi nitratov;
- in Dravska kotlina, kjer je v podtalnici preveč nitratov int preveč pesticida atrazina.

Posamezna merilna mesta pa kažejo slabo kakovost vode tudi izven navedenih območij. Na območju Ljubljanske kotline so prekomerno onesnaženje recimo izmerili na dveh vrtinah v Ljubljani (preveč tetrakloroetena, ki sicer ni pesticid, ampak je njegov vir industrijsko onesnaženje) in na treh na Sorškem polju (preveč pesticidov v podtalnici).

Meni sta se pri tem zastavili predvsem dve vprašanji. Prvič, koliko se ta onesnaženost podtalnice odraža v onesnaženosti vode, ki priteče iz vodovodnih pip, in drugič, v kakšni meri je to škodljivo za zdravje. Najbolj obsežni podatki o tem so vsebovani v programu monitoringa pitnih vod, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Zadnje objavljeno poročilo je za l. 2011.
Ko se preiskovali pitno vodo iz pip, so glede nitratov presežek mejne vrednosti ugotovili
"V sedmih preiskanih vzorcih vode je presegala vsebnost 50 mg/l NO3, z vrednostmi med 53 in 71 mg/l NO3. Presežene vrednosti  nitrata so v letu 2011 ugotovljene na 4 oskrbovalnih območjih, ki s pitno vodo oskrbujejo skupno okoli 3400 prebivalcev." (*)
Mesta, kjer so našli preveč nitratov v pitni vodi, sovpadajo s področji, kjer je njihova koncentracija prevelika v podtalnici. Kako škodljivo je to za zdravje? Poročilo pravi
"da občasna preseganja mejne vrednosti 50 mg/l NO3 ne predstavljajo akutnega tveganja za zdravje  odraslih in otrok (niso pa izključeni kronični učinki nitrata na zdravje odraslih in otrok), lahko pa predstavljajo akutno tveganje za zdravje dojenčkov pod 3. meseci starosti (zaradi njihove večje občutljivosti za nastanek methemoglobinemije pri uživanju pitne vode s povišano vsebnostjo nitratov)" (*)
Glede pesticidov so v 37 vzorcih pitne vode (ki so prostorsko spet v veliki meri sovpadali z onesnaženjem podtalnice) našli vsebnosti pesticidov, ki so bile večje od priporočene vrednosti (0,1 µg/l), niso pa zaznali presežene mejne vrednosti (0,5 µg/l). (*, str. 42).

Kako nevarni so ti ostanki pesticidov za zdravje? To kompleksno  vprašanje bi terjalo daljšo razpravo. Na tem mestu le nekaj napotkov za branje. Herbicid atrazin, ki je eden glavnih faktorjev onesnaženja, so v EU pričeli izločati iz uporabe l. 2003, istega leta je bila njegova uporaba prepovedana tudi v Sloveniji. Izven EU, tudi v ZDA, ga še vedno množično uporabljajo, njihova agencija za okolje pa na spletni strani ("Osnovne informacije o atrazinu v pitni vodi") zapiše:
What are atrazine's health effects?Some people who drink water containing atrazine well in excess of the maximum contaminant level (MCL) for many years could experience problems with their cardiovascular system or reproductive difficulties.
This health effects language is not intended to catalog all possible health effects for atrazine. Rather, it is intended to inform consumers of some of the possible health effects associated with atrazine in drinking water when the rule was finalized. (*)

Zemljevid mest, kjer so l. 2011 v vzorcih pitne vode iz pipe našli večje od priporočene vrednosti pesticidov













Kemična onesnaženost podzemnih voda (podtalnice) l. 2012.

Saturday, 8 June 2013

Predsednik Pahor o Triglavskem narodnem parku

Osnutek pisma, ki bo poslano predsedniku Pahorju.

Spoštovani g. predsednik republike,

dovolite, da se z javno odzovemo na vaše sporočilo za javnost ob obisku občine Bohinj  4.6. 2013 (Predsednik republike v Bohinju: »Vodilo naj bo, kaj se da narediti, ne česa se ne da«) v delu, kjer govorite o Triglavskem narodnem parku.  Iz sporočila je razvidno, da se boste zavzeli za spremembo zakona o TNP v smeri, kakor jih bo na vaše povabilo predlagal župan Bohinja Franc Kramar : »Na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja bo župan Občine Bohinj Franc Kramar do septembra v urad predsednika posredoval memorandum z na občinski ravni usklajenimi predlogi za spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku, predsednik republike pa se bo po svojih močeh zavzel, da bi v zakonodaji prevladale življenjske rešitve.«

Prijatelji  Triglavskega narodnega parka smo ob tej novici močno zaskrbljeni. Bojimo se namreč,  da glavno pobudo za ukvarjanje z resničnimi problemi našega edinega narodnega parka  prepuščate tistim, ki so se že večkrat jasno negativno opredelili do TNP.

Prav to občinsko vodstvo je lani organiziralo (uspešen)lokalni referendum o izstopu bohinjskih vasi iz TNP. Po lastnih navedbah organizatorjev referenduma, je bi eden izmed njegovih glavnih razlogov zaščita črnih gradenj znotraj parka, ki se jih je lotila gradbena inšpekcija.  Črna gradnja v parku je tudi stavba gostinskega lokala, ki ga upravlja žena župana Kramarja.

Prizadevanja nekaterih v lokalnih skupnostih, ki želijo v skladu s svojimi interesi in pričakovanimi koristmi vplivati na ureditev TNP, so po svoje razumljiva in legitimna. Vendar se v javnosti že leta vztrajno ustvarja podoba, da lokalne skupnosti nimajo vpliva na ureditev in obseg TNP. A resnica je prav nasprotna.  Zakon, ki je l. 2010 začrtal sedanjo podobo TNP, je v veliki meri sledil prav željam lokalnih skupnosti glede večje liberalizacije dejavnosti v širšem območju parka. V javni razpravi ob sprejemanju zakona so bile sprejete praktično vse pripombe lokalnih skupnosti, nasprotno pa ni bila sprejeta prav nobena pobuda  civilnih naravovarstvenih združenj, razen nekaj pripomb Lovske zveze, če jo štejemo med njih.  Glede novega zakona lahko rečemo le, da je  še večja odprava omejitev seveda možna, a to pomeni, da tega območja tudi po najbolj dobrodušni definiciji ne bi mogli več imenovati narodni park.

V resnici za številne naravovarstvenike že sedanja (2010) ureditev TNP  ne ustreza  svojemu pojmu. Intenzivno gospodarsko izkoriščanje pokljuških gozdov res  težko uskladimo s primarnim namenom vsakega nacionalnega parka, ki ga IUNC (Mednarodno združenje za zaščito narave) opredeljuje kot »zaščito naravne biodiverzitete , skupaj z njeno temeljno ekološko strukturo in okoljskimi procesi, ter spodbujanje izobraževanja in rekreacije.« Pravo zaščiteno območje (1. varstveno območje) TNP  novi zakon skoraj  v celoti postavlja v visokogorje, bogate ekosisteme gozdov pa  sekajo in izkoriščajo enako, kot vse ostale »navadne« gozdove v Sloveniji,  ki niso v narodnem parku.

To – lahko bi navedli še številne druge primere - je svojevrstno protislovje našega odnosa do edinega narodnega parka, in naše negotovosti, kaj od parka pričakujemo in zakaj ga sploh imamo. Spoštovani gospod predsednik, nikakor ne želimo, da bi to pisanje razumeli kot odpiranje konflikta med naravovarstveniki in lokalno skupnostjo na območju TNP. Toda vaša pobuda za spreminjanje zakona o TNP, ki ste jo tako izrazito predali v roke župana Kramarja, se nam zdi močno neuravnotežena in ne upošteva ključnega dejstva, da govorimo o Triglavskem narodnem parku. Ne gre za lokalni fenomen, ampak za nacionalno odločitev, ali Slovenija želi imeti narodni park, ali ne.  Že zakon iz l.2010 je s svojimi standardi upravičenost poimenovanja območja za  narodni park, postavil na sam rob.  Vsakršne spremembe zakona v smeri »sprostitve omejitev« brez dvoma prinašajo  le eno – odpoved narodnemu parku vsakem vsebinskem pomenu tega pojma.