Tuesday, 23 April 2013

Odgovora evropskih poslancev


V prejšnjem zapisu omenjene poslance, ki so z glasovanjem Evropski komisiji preprečili, da bi podražila izpuste CO2, sem po mailu vprašal za razloge njihovega glasovanja. Dr. Jordanova in g. Vajgl sta prijazno odgovorila.

Spoštovani g. Vajgel,
vas lahko prosim za pojasnilo, zakaj kot poslanec z izpričanim zanimanjem za okoljsko problematiko, niste glasovali proti amandmaju, ki preprečuje ukrepe komisije za zvišanje cene emisijskih kuponov za CO2? Pošiljam vam svoj zapis na to temo, če boste tako prijazni in mi odgovorili, bom z vašim dovoljenjem odgovor objavil. Lep pozdrav,
Pred glasovanjem o tej zadevi smo imeli v EP zelo polarizirane razprave. Vsi poslanci smo dobili tudi veliko stevilo pisem ,intervencij vsake vrste in kaksno groznjo povrh. Kot ste v svojem komentarju glasovanja pravilno zapisali, sem se pri glasovanju vzdržal, kar pomeni, da nisem bil "bojevnik" nobene izmed strani, da nisem  želel glasovati kot vojak ali borec, ampak kot samostojno reazmisljujoč poslanec, ki si pred odločitvijo želi bolj uravnoteženega, ali če hočete, bolj kompromisnega predloga.Žal ni  prevladalo mnenje, da bi si bilo treba vzeti nekaj več časa in delati na približevanju stališč. Nisem prepričan, da sem si zaradi svojega stališča zaslužil vaš pristranski komentar . Lep pozdrav I.Vajgl
P S. Še najprej  si bom prizadeval za varstvo okolja, kot se to delal doslej.

Spoštovana ga. Jordan,
vas lahko prosim za pojasnilo, zakaj kot poslanka z izpričanim zanimanjem za okoljsko problematiko, niste glasovali proti amandmaju, ki preprečuje ukrepe komisije za zvišanje cene emisijskih kuponov za CO2? Pošiljam vam svoj zapis na to temo, če boste tako prijazni in mi odgovorili, bom z vašim dovoljenjem odgovor objavil. Lep pozdrav,
Spoštovani g. Omladič,
Najlepša hvala za vaše sporočilo. Res je, da se zanimam in aktivno delujem na področju okoljske problematike. In tudi zato sem glasovala za zavrnitev predloga Evropske komisije glede spreminjanja časovnice držab emisijskih kuponov. Naši okoljski cilji do leta 2020 bodo namreč doseženi, višje cene energije (ki bi jih takšen ukrep povzročil) pa ne bi bile v teh kriznh časih dobre ne za gospodinjstva, niti za industrijo. V informacijo naj vam zapišem, da je samo v slovenski papirno-predelovalni industriji trenutno zaposlenih okoli 4.700 ljudi, Talum zaposluje 1.100 delavcev, od njegove proizvodnje pa jih je dodatno odvisnih še okrog 3.500.
 Več informacij lahko najdete na povezavah:
http://www.romanajordan.si/ep-zavrnil-izvzetje-kuponov-ets
http://www.romanajordan.si/izvzetje-kuponov-ets-velika-skoda-za-slovensko-gospodarstvo

Lep pozdrav,
 Romana Jordan
Poslanka v Evropskem parlamentu
Najlepša hvala za odgovor. Moje stališče je sicer drugačno - višje cene energije iz fosilni goriv so v okviru tržnega gospodarstva praktično edino, kar lahko povzroči zmanjšanje njihove uporabe. Njihova trenutna cena je relativno nizka le zato, ker dolgoročna okoljska škoda zaradi podnebnih sprememb vanjo ni vključena. Poseg na trg, ki ga je predlagala komisija,bi bil korak k priznanju tega spregledanega dejstva.
Lep pozdrav,
Luka Omladič

Spoštovani g. Luka Omladič,

Trenutno je problem v tem, da notranji energetski trg še ne deluje kot bi moral. To kažejo številne analize Evropske komisije in agencije ACER. Zato se tudi cene za onesnaževanje zraka neposredno in v celoti prenesejo na odjemalce električne energije. Pri odvzemu 900 mio. dovolilnic iz prodaje je problem prav to, da bi pomenil višje cene energije za gospodinjstva in podjetja, ne bi pa prav nič vplival na okolje. Tudi poraba se ne bi bistveno zmanjšala, saj gospodinjstva pač rabijo energijo, prav tako pa tudi podjetja. Prav energetsko intenzivna podjetja so namreč med tistimi evropskimi podjetji, ki so v preteklih letih bistveno izboljšala učinkovito rabo energije. Če bodo svojo proizvodnjo selila v tujino, to za EU ne pomeni le izgubo delovnih mest, temveč slab učinek na okolje. Okoljski standardi so namreč izven evropskih meja nižji.

Menim, da EU mora ostati zavezana trajnostnemu razvoju in znotraj tega ukrepanju na področju podnebnih sprememb. Zavzemam se za pravno zavezujoč ambiciozen cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030. Znotraj tega pa pustimo investitorjem, da se sami odločajo, v razvoj katerih tehnologij bodo vlagali sedstva. Takšen cilj bi lahko že zdaj dvignil cene dovolilnic za izpuste.

Lep pozdrav,

Romana Jordan

Thursday, 18 April 2013

Poslanci Zver, Vajgl in Jordan – bojevniki ZA podnebne spremembe


V torek (16.4.2013) je Evropski parlament glasoval o pomembnem okoljskem zakonu. Gre za Evropski sistem trgovanja z izpusti CO2, ki je eden temeljnih mehanizmov, s katerimi EU poskuša omejevati in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe.

Ideja sistema je na kratko takšna. V shemo so (obvezno) vključeni vsi veliki evropski industrijski proizvajalci izpustov CO2, torej tovarne in termoelektrarne. Ti  skupaj proizvedejo več kot 50% evropskih izpustov ogljika. Nato je določena zgornja meja (angl. cap) izpustov ogljika, ki jo vsi proizvajalci  znotraj sheme  v določenem obdobju ne smejo preseči. Ta količina se nato v obliki dovolilnic razdeli državam, države pa jo naprej razdelijo podjetjem, ki proizvajajo izpuste, recimo Termoelektrarni Šoštanj.  Istočasno se s temi dovolilnicami za izpuste CO2 trguje na posebni borzi – to je Evropski sistem trgovanja z izpusti CO2 (ETS), ki je največji sistem trgovanja z emisijami na svetu.

Kako naj bi to zmanjševalo izpuste? Proizvajalec, ki mu je dodeljena določena kvota dovolilnic, ima dve možnosti – lahko jih porabi in v tem času za izpuste ne plačuje, ko pa mu jih zmanjka, gre na trg in kupi nove dovolilnice. Od tega trenutka naprej ga torej izpusti CO2 stanejo, zato je zainteresiran, da jih čimbolj zmanjša. Druga možnost je, da že v izhodišču ravna varčno in zmanjšuje izpuste. Zato mu dovolilnice ostanejo in jih lahko proda na trgu – tako je finančno nagrajen za zmanjševanje izpustov.

Takšna je bila vsaj ideja. V praksi (ETS je zaživel leta 2005)pa  so se pokazale številne pomanjkljivosti. Poenostavljeno povedano, ker je bilo že v izhodišču izdanih preveč dovolilnic, te naenkrat niso več »redka dobrina« - njihova cena je padla iz 25 eur l. 2008 na 3 evre za dovolilnico za tono izpustov ogljika ta teden. To pa je prepoceni, da bi spodbudilo proizvajalce k zmanjševanju izpustov, kar je bil namen sistema.

Tako pridemo do dogodkov tega tedna. Komisija oz. evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard je pripravila ukrep, s katerim bi Komisija posegla v trgovanje z ogljikom in z intervencijo dosegla zvišanje cene kuponov, ki je, kot rečeno, prenizka, da bi dosegla svoj namen. To bi dosegli tako, da bi  preklicali nekaj prihodnjih avkcij za  900 milijonov novih dovolilnic. S tem naj bi cena obstoječih narasla.

Proti temu ukrepu se je silovito aktivirala ogljična industrija. Pri evropskih poslancih so zlobirali zakon, ki preprečuje tak poseg in ta zakon je bil v torek na mizi. Poslanci so ga izglasovali, torej pritrdili ogljični industriji in preprečili ukrep komisarke za podnebje. Majhna zmaga za onesnaževalce proti interesu evropske javnosti in nazadnje vseh ljudi. Eden glavnih premogovni lobistov Milton Catelin, direktor World Coal Association, je po poročanju Guardiana zmago komentiral, da gre za »triumf zdrave pameti in uravnotežene politike«.

Glasovanje (tule, akt A7-0046/2013, str. 23) je bilo tesno, 334 poslancev ZA (torej za predlog ogljičnih lobistov in proti ukrepu komisije), 315 PROTI in 63 vzdržanih.

Kako so k temu triumfu zdrave pameti prispevali slovenski evro-parlamentarci? Fajonova, Kacin, Kleva, Mazej Kukovičeva in Peterle so pravilno glasovali proti. Junaki dneva podnebnih sprememb pa so tokrat Romana Jordan, Milan Zver in Ivo Vajgel. Prva dva sta bila ZA, tretji vzdržan. Buuu.

Sunday, 7 April 2013

Minister za podnebne spremembe in stranka premoga


Slovenija je včasih imela svojo podnebno politiko – bolje rečeno, Slovenija se je nekoč odločila, da bo imela svojo podnebno politiko. Bila je zaveza parlamenta o tem, da bo država doma in mednarodno delovala za preprečevanje podnebnih sprememb.  Ustanovili so  inštitucijo, podrejeno predsedniku vlade, ki je pripravila podnebno zakonodajo in usklajevala delo različnih resorjev.  Štiri leta kasneje je projekt v ruševinah. Podnebna zakonodaja (sicer pripravljena) ni sprejeta in ne kaže, da kdaj bo. Močni lobiji so jo blokirali  in v  resnici danes med parlamentarno politiko ni več nikogar, ki bi jo resno vzel za svoj projekt. Služba vlade za podnebne spremembe je bila ukinjena, njene naloge prenesene na mlačno institucionalno obliko »Sektorja za okolje in podnebne spremembe« v Direktoratu za okolje pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ...  Torej niti ne pri ministrstvu za infrastrukturo, ki pokriva energetiko in promet,  daleč največja vir izpustov CO2.

In stvari postajajo vse lepše in lepše. Že parlamentarni zagovor ministra za infrastrukturo Omerzela je pokazal, da je koncept razvoja, ki ga zastopa nova vlada, trdno zavezan premogu.  Seveda, TEŠ 6 čim prej zgraditi in spraviti v delovanje. Niti besede o izpustih toplogrednih plinov – ne v energetiki, ne v prometu. Ministra o tem na zagovoru tudi ni nihče vprašal. Potem pa zagonetna izjava o trboveljski termoelektrarni (TET) in rudnikih premoga:
»Rudniki, rudarstvo, Trbovlje, Hrastnik, rudniki v zapiranju, jaz mislim, da je k temu problem, bo treba pristopiti zelo celovito. Tu imamo kup delovnih mest, ki jih je treba ohraniti in jaz mislim, da bi bilo potrebno na rudnike v zapiranju gledati celovito in jih na nek način tudi vključiti pri investicijah v energetiki. Kaj konkretno tukaj mislimo? Zelo konkretna ideja rudniki v zapiranju TET in pa investicija v srednjo Savo. Jaz verjamem, da se tukaj da najti pot, da bi kot celoto obravnavali to problematiko v smeri zadrževanja delovnih mest in dolgoročno celo povečanja.«
Kaj zares je »zelo konkretna ideja«, o kateri govori? Ne vem. A smer se je začela nakazovati nekaj dni kasneje, prejšnji četrtek (4.4.2013), ko je največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija prek poslancev Barbare Žgajner Tavš in Jožeta Velikonje ministra pozvala, »naj stori prvi korak«. Namreč prvi korak do odprtja novega rudnika premoga v Zasavju (v Brnici pri Hrastniku) in nove termoelektrarne na premog, ki bi jo hranil.

Termoelektrarne na premog izmed vseh virov  prispevajo največji sorazmerni delež izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, s katerimi se danes vedno bolj neposredno soočamo. Električna energija, ki jo pridobimo s kurjenjem premoga, prinaša največ izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida na enoto pridobljene energije izmed vseh načinov pridobivanja električne energije, kar jih poznamo. Če priznavamo resnost podnebnih sprememb, je zato premog na prvem mestu fosilnih goriv, katerih uporabo moramo bistveno zmanjšati. Namera po odpiranju novega rudnika, ki izhaja iz poslanske pobude PS, je iz tega vidika popolnoma nesprejemljiva.

Slovenski parlament se je l.2009 z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb zavezal, da bo pri načrtovanju razvoja države in v mednarodnem polju, sledil načelom trajnosti in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Ali te zaveze za poslance še kakorkoli veljajo? Zakaj sicer  l. 2013, ko je realnost podnebnih sprememb še bolj očitna, predlagajo ne zmanjšanje, ampak dodatno povečanje uporabe premoga z načrti o odprtju novega rudnika?

Če je Slovenija odgovorna in pametna država, ne potrebujemo novih rudnikov premoga in termoelektrarn, kjer naj bi ta premog kurili. Zelena knjiga Evropske komisije  o podnebni in energetski politiki do l. 2030 predvideva 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do ciljnega leta. So poslanci v svojem predlogu upoštevali trende razvoja evropske energetske in podnebne politike? Imajo načrt, kako  jim bo Slovenija sledila, če bo poleg termoelektrarne Šoštanj odpirala še en rudnik premoga z njim povezano termoelektrarno?

Pobudniki trdijo, da bi projekt novega rudnika premoga »pomenil novo razvojno priložnost za regijo.«  S to trditvijo se globoko ne strinjam. Premogovna industrija je za zdravje lokalnega prebivalstva ena izmed najbolj škodljivih dejavnosti, kar jih obstaja. Zagovarjanje novega rudnika v imenu koristi lokalne skupnosti, je preprosto  nemoralno.

To je torej v slovenski parlamentarni politiki vse, kar je ostalo od podnebnih zavez: minister za podnebne spremembe in stranka premoga.